Kazalo vsebine
Starejše večstanovanjske stavbe imajo pogosto še vedno zastarele sisteme razsvetljave skupnih prostorov, zato je pravočasna zamenjava stopniščne razsvetljave ključna za prihranek in varnost. Svetilke so lahko energijsko neučinkovite, osvetljenost hodnikov in stopnišč nezadostna, način krmiljenja pa takšen, da se ob pritisku na eno tipko hkrati prižge bistveno več svetilk, kot jih uporabnik dejansko potrebuje.
Pri prenovi zato ni dovolj, da stare žarnice preprosto zamenjamo z LED-sijalkami.
Dobro načrtovana prenova se začne s pregledom obstoječega stanja in meritvami, nadaljuje s svetlobnotehničnim izračunom ter izbiro ustreznega sistema krmiljenja, zaključi pa s ponovno meritvijo in preverjanjem doseženih rezultatov.
Kako je takšen postopek videti v praksi, lahko pokažemo na dejanskem primeru prenove stopniščne razsvetljave v večstanovanjski stavbi na Planini v Kranju.
Projekt je bil izveden v okviru diplomske naloge Zamenjava stopniščne svetlobno-tehnične naprave v večnadstropni večstanovanjski zgradbi, katere cilj je bil obstoječi energijsko neučinkovit sistem nadomestiti z učinkovitejšo in ustrezneje načrtovano razsvetljavo.
1. Pregled obstoječega stanja
Prvi korak pri prenovi razsvetljave je pregled obstoječega sistema.
V obravnavanem objektu je bilo nameščenih 112 svetilk s skupaj 115 klasičnimi žarnicami z žarilno nitko moči 40 W. Skupna inštalirana električna moč razsvetljave je tako znašala približno 4,6 kW.
Razsvetljava je bila večinoma krmiljena s klasičnim stopniščnim avtomatom. Ob pritisku na tipko se je hkrati prižgala razsvetljava večjega dela objekta, čeprav je posamezni stanovalec potreboval osvetlitev samo na delu svoje poti.
Pri podobnih objektih je zato smiselno preveriti predvsem stanje svetilk in električne inštalacije, obstoječi način krmiljenja, število in razporeditev svetilk, stanje razdelilnikov, dejansko osvetljenost prostorov ter porabo električne energije.
2. Meritve pokažejo dejansko stanje
Samo vizualni pregled ne pove, ali je prostor pravilno osvetljen.
Pred prenovo so bile zato izvedene meritve osvetljenosti. V posameznih delih objekta so bile izmerjene vrednosti samo približno 11 do 18 lx, medtem ko je bila v projektu kot ciljna vrednost uporabljena srednja osvetljenost 100 lx.
Stanovalci so pred prenovo poskušali porabo zmanjšati tudi tako, da so iz določenih svetilk odstranili žarnice. S tem se je poraba sicer nekoliko zmanjšala, vendar se je hkrati dodatno poslabšala osvetljenost hodnikov in stopnišč.
To lepo pokaže, da cilj energetske prenove ne sme biti samo zmanjšanje porabe.
Cilj je doseči manjšo porabo električne energije ob hkratni zagotovitvi ustrezne, enakomerne in varne osvetljenosti.
3. Svetlobnotehnični izračun pred izbiro svetilk
Naslednji korak je projektiranje.
V konkretnem projektu je bilo pripravljenih več variant razsvetljave. Za svetlobnotehnične izračune je bil uporabljen program DIALux, izdelani pa so bili tudi načrt električne inštalacije, potrebne spremembe v razdelilni omari ter analiza ekonomske upravičenosti posameznih rešitev.
Eden najzanimivejših rezultatov je bil, da 112 starih svetilk ni bilo treba nadomestiti s 112 novimi.
Z ustreznim izborom, razporeditvijo in svetlobnotehničnim izračunom je bilo mogoče rešitev izvesti s samo 40 LED-svetilkami.
Po prenovi je skupna inštalirana moč razsvetljave znašala približno 1,68 kW, v primerjavi s prvotnimi 4,6 kW.
To je pomemben razlog, zakaj pri prenovah ni smiselno razmišljati zgolj po principu »ena stara svetilka – ena nova svetilka«.
Pravilno vprašanje je: koliko svetilk dejansko potrebujemo, kakšen svetlobni tok morajo zagotavljati in kam jih moramo namestiti?
4. Ali je treba zamenjati tudi električno inštalacijo?
Ne vedno.
Pri obravnavanem projektu je bil eden od ciljev, da se v obstoječo električno inštalacijo posega čim manj.
Zaradi izbranega sistema je bilo mogoče nove svetilke namestiti brez večjih posegov v obstoječo električno inštalacijo.
To lahko pri večstanovanjskih objektih pomeni manj gradbenih posegov, krajši čas izvedbe, manj motenj za stanovalce ter nižji strošek prenove.
Pred takšno odločitvijo pa mora biti strokovno preverjeno stanje obstoječih vodnikov, zaščitnih naprav, razdelilnikov ter načina napajanja in krmiljenja.
5. Velik del prihranka lahko prinese krmiljenje
Pomembna razlika med staro in sodobno razsvetljavo je tudi način prižiganja.
Stari sistem je deloval približno po principu:
tipka → stopniščni avtomat → istočasni vklop večjega števila svetilk.
Nova rešitev pa je uporabljala LED-svetilke z brezžičnimi moduli in senzorji gibanja.
Svetilke so bile razdeljene v posamezne skupine. Tako se ob zaznavi uporabnika ni nujno vključila razsvetljava celotnega objekta, ampak predvsem tisti del sistema, ki je bil potreben za varno gibanje.
Pri projektu je bilo iz 40 svetilk oblikovanih 21 različnih skupin.
Pri tem je pomembno, da sistem ni zasnovan samo z vidika varčevanja. Na stopnišču mora biti svetloba vključena dovolj zgodaj, da uporabnik vidi tudi naslednji del poti. Zato je treba logiko senzorjev in skupin načrtovati skupaj s svetlobnotehničnim izračunom.
6. Izvedba zamenjave stopniščne razsvetljave
Po zaključenem projektiranju je sledila izvedba.
V obravnavanem objektu je bilo nameščenih 40 novih LED-svetilk. Celotna investicija je takrat znašala 8.156 EUR.
Ker je bil projekt izveden leta 2015, te vrednosti danes seveda ni mogoče neposredno uporabljati za ocenjevanje novih investicij.
Postopek prenove pa ostaja podoben:
pregled → meritve → svetlobnotehnični izračun → projektiranje → izbor svetilk in krmiljenja → izvedba → meritve po izvedbi.
7. Rezultati po izvedeni prenovi
Prenova ni zaključena v trenutku, ko se nove svetilke prižgejo.
Po izvedbi je smiselno ponovno preveriti osvetljenost, enakomernost razsvetljave, delovanje senzorjev in posameznih skupin ter dejansko porabo električne energije.
Pri starem sistemu bi ob vseh 115 žarnicah dnevna poraba znašala približno 11,25 kWh, pri novem sistemu pa je bila izmerjena približno 3,67 kWh na dan.
Letni prihranek električne energije je znašal približno 2.767 kWh.
Ob tem se kakovost osvetlitve ni poslabšala.
Nasprotno – po izvedeni prenovi se je osvetljenost posameznih prostorov povečala približno 6- do 10-krat, poraba električne energije pa se je zmanjšala približno 3- do 4-krat.
To je bistvo dobro načrtovane energetske prenove:
Manjša priključna moč in manjša poraba ne pomenita slabše razsvetljave. S pravilnim projektiranjem lahko hkrati zmanjšamo porabo in izboljšamo osvetljenost prostora.
8. Kaj bi podobna prenova pomenila danes?
a primer je posebej zanimiv zato, ker je bil projekt izveden že leta 2015.
Takrat je bila LED-tehnologija dražja, izbrana svetilka je imela moč 42 W, cena ene svetilke pa je v analizi znašala 182,32 EUR. Izračunana povračilna doba izbrane rešitve je bila približno 5,5 leta.
Danes so na voljo LED-svetilke z boljšim svetlobnim izkoristkom, širši je izbor kakovostnih svetilk, senzorjev in sistemov krmiljenja, LED-tehnologija pa je glede na svoje zmogljivosti cenovno dostopnejša.
Hkrati je električna energija dražja kot v času izvedbe prvotnega projekta.
Če je pri primerljivem objektu mogoče uporabiti svetilke z manjšo električno močjo, doseči nižjo začetno investicijo ter obenem prihraniti več pri stroških porabljene energije, bi bila lahko povračilna doba danes krajša kot pri prvotnem projektu.
Univerzalne povračilne dobe pa ni mogoče določiti.
Za vsak objekt je treba posebej upoštevati:
- trenutno moč in število svetilk,
- letni čas delovanja,
- obstoječi način krmiljenja,
- dejansko ceno električne energije,
- izbrano novo svetilko,
- strošek montaže,
- stroške vzdrževanja,
- potrebne posege v električno inštalacijo.
Zato je pred odločitvijo smiselno izdelati tehnično in ekonomsko primerjavo obstoječega in predvidenega stanja.
Zakaj ni dovolj samo zamenjati žarnice z LED-sijalko?
Pri stopniščih, hodnikih in drugih skupnih prostorih je zato smiselno razmišljati o celotni svetlobnotehnični napravi, ne samo o posameznem svetlobnem viru.
Najcenejša možnost je pogosto preprosta zamenjava obstoječih žarnic z LED-sijalkami.
Tudi takšen ukrep lahko zmanjša porabo električne energije, vendar pri konkretnem projektu ne bi zagotovil celostnega upravljanja sistema in želenega nivoja osvetljenosti.
Projekt je postal primer dobre prakse
Projekt prenove stopniščne razsvetljave v Kranju ni ostal samo diplomska naloga.
Da je bil pristop k prenovi resnično inovativen in strokovno podprt, dokazuje tudi zagovor te diplomske naloge, za katero je direktor podjetja prejel najvišjo možno oceno.
O projektu so poročali številni slovenski mediji, širše priznanje pa je dobil leta 2017, ko je bila energetska prenova stopniščne razsvetljave v večstanovanjski stavbi v Kranju izbrana za energetsko učinkovit projekt leta 2017 po izboru bralcev Financ.
Projekt je tako postal praktičen primer, kako lahko s pravilnim projektiranjem, sodobno tehnologijo in meritvami dosežemo bistveno boljšo osvetljenost ob občutno manjši porabi električne energije.
Več o projektu
- Gorenjski glas – Varčnejša osvetlitev stopnišč
- Dominvrt.si – Prenova sistema razsvetljave v stanovanjskem bloku
- 24ur.com – Staro razsvetljavo v bloku zamenjali s sodobnimi LED-lučmi
- Finance – Energetske nagrade
- Skupnost VSŠ – Priznanje časnika Finance
Načrtujete prenovo razsvetljave?
Pri starejših večstanovanjskih, poslovnih in drugih objektih je pred zamenjavo svetilk smiselno najprej preveriti obstoječe stanje ter izdelati ustrezno svetlobnotehnično rešitev.
S pravilnim projektiranjem je mogoče zmanjšati inštalirano moč in porabo električne energije, optimizirati način krmiljenja ter hkrati izboljšati osvetljenost in varnost prostorov.
DAST PROJEKT d.o.o. nudi strokovno podporo pri načrtovanju električnih inštalacij in razsvetljave, izdelavi svetlobnotehničnih izračunov ter pripravi projektne dokumentacije za prenove objektov.
Načrtujete prenovo razsvetljave? Kontaktirajte nas in preverili bomo možnosti za vaš objekt.
